Planincem ob planinski maši v Škalah

Posted by:

Predzadnjo nedeljo v oktobru je bila v Škalah sv. maša za žive in pokojne planince. Navzoče so k razmisleku spodbudile naslednje misli:

Danes je dan, da se zahvalimo Bogu za varno prehojene poti in počastimo spomin na pokojne planince.

Ko hodimo po planinskih poteh, nas vodijo in usmerjajo markacije. Skoraj vedno pa na lepem in pravem kraju stoji bodisi križ bodisi kapelica, ki pa v žepnih vodnikih nista deležna pozornosti. Postavili so jih naši predniki v veri in upanju, da jim bo Bog pomagal v težavah, v zahvalo ali pa so morda z njimi označili kraj nesreče. Vsako od teh znamenj ima trdno zgodbo v življenju ljudi, ki so preko teh znamenj zapisali zgodovino našega naroda.

Cene Vipotnik, slovenski pesnik, je zapisal: »Križ je stal ob poti. Preperel in pozabljen je bil, ves izpran od dežja. Ob vznožju se je razrasla trava. Bog ve, kdaj je šel tod mimo zadnji popotnik, ki bi mu šla roka pobožno v znamenje križa preko čela, usten in prsi. Toliko tesnobe je bilo tedaj v meni, v moji duši, da sem stopil tja, se oklenil trhlih brun in pokril z rokami goloto razpetega telesa. Privil sem se prav k tebi in govorila sva si kakor brata … « Tako pesnik.

Ko hodimo mimo zapuščenih križev in kapelic, se vprašajmo, kdaj in kaj je šlo narobe, da so ljudje zanemarili znamenja njihove vere. Vredno se je ustaviti in upočasniti korak ob njih in se na samem malo pogovoriti z Bogom. Pomudi se, za hip. Gotovo ti bo dobro delo. Zbrano in pobožno dvigni svojo dušo in se zahvali pred znamenjem Stvarniku, Stvarniku vsega veličastja, ki je pred teboj. Potlej hodi dalje in Bog s teboj.

Pavla in Slavko Lipnik

0
  Povezane objave
  • No related posts found.