Če hoče kdo hoditi za menoj, naj vzame svoj križ …

Posted by:

31. avgusta, 2014: 22. nedelja med letom - leto A

Se spomnite Petrove izpovedi vere v Jezusa Kristusa z besedami: »Ti si Kristus, Sin živega Boga!«, ki smo jih premišljevali preteklo nedeljo? Petru je bilo dano spoznanje, kdo v resnici je Jezus Kristus. Od njega bi pričakovali, da bo svoje življenje popolnoma prilagodil temu spoznanju. Verjetno je tudi Jezus pričakoval kaj takega, saj je šele po tem spoznanju učencem začel razlagati, kako se bo uresničilo njegovo poslanstvo Odrešenika: da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in tretji dan vstati …

Tokrat se Peter spet izpostavi: »Bog ne daj, Gospod! To se nikakor ne sme zgoditi!« Če mu je bilo prej dano »od zgoraj«, da je v Jezusu prepoznal več kot preroka: Božjega Sina in odrešenika, pa sedaj čisto pozabi na Božjo dimenzijo. V uresničitvi Božjega načrta, da odreši človeštvo preko trpljenja, smrti in vstajenja Jezusa Kristusa, vidi veliko tragedijo. Strinja se, da je Jezus Odrešenik, vendar se mu način, kako prinesti svetu odrešenje, ne zdi pravi. Zahteva se preveč trpljenja, prevelika žrtev … S tem pa s svojo voljo že posega v področje Božjega, kar ni v njegovi pristojnosti. Zato je deležen tako ostre Jezusove zavrnitve: »Poberi se! Proč od mene, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško.«

Ko molimo očenaš, izgovarjamo: » … zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji.« S to molitvijo jasno in glasno – kot nekdaj Peter – izpovemo vero v Boga Očeta in v njegovo prisotnost v našem življenju. Popolnoma mu zaupamo in se prepuščamo njegovi volji, v prepričanju, da ve, kaj je za nas najbolje. Toda hitro se nam lahko zgodi, da pozabimo na to in vzamemo stvari v svoje roke. Podobno kot prvi človek se obrnemo proti Bogu in zapademo v greh.

Vemo, kaj nas učijo Božje zapovedi … Pa živimo po njih? Ali jih prilagajamo, ko se nam zdijo pretežke? Poznamo sedem glavnih grehov: napuh, lakomnost, nečistost, nevoščljivost, požrešnost, jeza, lenoba. Se jih izogibamo ali jim prehitro zapademo? Včasih kdo hitro zaključi: ne potrebujem spovedi, nimam greha … A že v tem je prvi greh (napuh), če se imam za brezgrešno bitje – sem torej kakor Bog …

Pomen Jezusovih besed: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj,« ni v tem, da bi se kristjani morali trpinčiti, če hočemo biti kristjani. Pomen je v tem, da se odločamo tudi za težjo pot, še zlasti, ko se je treba upreti skušnjavi, grehu – ko se je treba odpovedati svoji volji, da ravnamo po Božji volji in ne škodujemo bližnjemu in sebi. Pri prejemu zakramentov (krst, prvo sv. obhajilo, birma …) izpovedujemo vero v Boga in se odpovedujemo hudemu duhu, a se lahko zgodi, da kaj kmalu na to pozabimo in živimo naprej po svoje, ne po Božje (vzgoja, versko življenje …).

Povabilo apostola Pavla: »… darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno daritev …« nas vabi, naj se ne prilagajamo razmišljanju tega sveta, pač pa spoznavamo, kaj je dobro, Bogu všeč, popolno … in tako živimo.

Janko Rezar, župnik

0
  Povezane objave
  • No related posts found.