Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva …

Posted by:

24. avgusta, 2014: 21. nedelja med letom - leto A

»Ti meni luč, jaz tebi ključ,« je znano načelo, ki pomeni, da starejša generacija izroča mlajši svoje imetje v upravljanje šele s svojim odhodom. Razlogi za takšno držo so lahko različni, a navadno  izvirajo iz istega temelja: iz strahu oz. pomanjkanja zaupanja, kako bo mladi rod upravljal z izročenim imetjem in ali bo znal (po)skrbeti za prejšnje lastnike tudi potem, ko ne bodo imeli več vsega v svojih rokah.

Podobno velja tudi za druge ključe: starši včasih težko zaupajo ključe avtomobila odraslim otrokom, sploh če gre za mlade voznike; ključev od hiše in stanovanja tudi ne dajemo komurkoli, ampak le zaupanja vrednim sosedom, prijateljem, znancem … Vse to iz dobronamerne skrbi za lastnino in imetje.

Je potem Jezusova gesta, ko obljublja Petru ključe nebeškega kraljestva, naivna, lahkomiselna, nepremišljena? Izročitev teh ključev namreč ne vpliva samo na zemeljsko, materialno, ampak sega celo čez, v onstranstvo, v nebeško: »Karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih …« Njegova gesta temelji na zaupanju, ki mu ga je Peter izkazal z izpovedjo vere vanj: »Ti si Kristus, Sin živega Boga!« Ne javno mnenje o tem, kdo je Jezus, ampak Petrova osebna vera in zaupanje v Jezusa – Boga je bilo odločilno, da je Jezus Petra izbral za prvega med apostoli in za skalo Cerkve. Od tod izhaja vloga vsakokratnega Petrovega naslednika, papeža, ki usmerja in vodi življenje in delo zemeljskega dela Kristusove Cerkve, ob upoštevanju, da je še vedno glava Cerkve Kristus.

Peter je po izpovedi vere postal zaupanja vredni oskrbnik nebeškega kraljestva. A tudi vsakemu izmed nas so zaupane prvine tega istega kraljestva. V prvi vrsti je to Božje življenje v nas, ki se je začelo s svetim krstom. Takrat smo – prav tako po izpovedi vere – postali ne samo oskrbniki svojega telesa, ampak tudi neumrljive duše. Zaupana nam je bila trojna naloga: duhovniška, kraljevska in preroška, da bi znali svoje življenje posvečevati Bogu, vladati sami sebi v duhu zapovedi in blagrov ter prepoznavati posledice svojih dejanj za sedanje in večno življenje. Izkažimo se kot skrbni oskrbniki tega, kar nam je zaupano.

Janko Rezar, župnik

0
  Povezane objave
  • No related posts found.