Nam je Sveti Duh res v nadlego?

Posted by:

8. junija, 2014: Binkošti

Francoski znanstvenik Louis Pasteur je med počitnicami v gorski vasici z župnikom rad igral šah. Nekega večera pa je bil župnik med igro vidno nepotrpežljiv in ga je znanstvenik vprašal, kaj ga muči. Duhovnik je priznal: »Jutri je nedelja, pa se še nisem pripravil na pridigo.« Znanstvenik se je začudil: »A je tako težko pridigati tem preprostim ljudem? Vedno sem mislil, da je to preprosto.« »Prav zato je težko,« je vzdihnil župnik. »Povejte, gospod profesor, kako bi vi našim preprostim kmetom razložili, da je Cerkev Božjega izvora.« Znanstvenik je za hip pomislil, potem pa dejal: »Takole recite ljudem. Vzemimo iz naše vasi dvanajst mladeničev in jih dajmo za dve leti v šole. Potem pošljimo enega v Pariz, drugega v London, tretjega v New York in tako vseh dvanajst po vsem svetu. Po dveh letih bomo videli, če bo še kdo vedel kaj o njih.«(Dragoceno darilo zgodb, 88)

Položaj dvanajsterih apostolov gotovo ni bil boljši. In vendar so zasadili Cerkev po vsem svetu. Kristus je izbral prav nje, preproste može, da bi svet videl, da tega ogromnega dela niso opravili oni, ampak da jih je Božja milost uporabila za svoje orodje. Tej »Božji milosti« pravimo Sveti Duh, ki ga je Jezus svojim učencem poslal na binkošti, 50 dni po vstajenju. In zaradi sadov tega dogodka  binkošti upravičeno imenujemo »rojstni dan Cerkve«.

Kdo je ta Sveti Duh? Verujemo, da je tretja Božja oseba, Božji Duh. O različnih oblikah prisotnosti in delovanja Svetega Duha v človeku, ki mu da prostor v srcu, spregovori apostol Pavel v današnjem drugem berilu. Zapiše, da iz delovanja istega Duha izhajajo različni duhovni darovi, službe in dela. In ti različni darovi istega Duha bogatijo Cerkev od vsega začetka in tudi še danes. V skupnosti/župniji je pomemben vsak dar, ki ga damo župljani na voljo za dobro skupnosti. Na to spominja tudi apostol Peter v svojem prvem pismu, ko spodbuja vernike, naj se dajo kot »živi kamni« vzidati v duhovno stavbo, Cerkev, katere temeljni kamen je Kristus. Sveti Duh je torej tisti, ki nas nenehno spominja in spodbuja, naj bomo krščeni živi člani Cerkve, da bi po nas prišlo oznanilo o Jezusu Kristusu do vseh ljudi.

Papež Frančišek o Svetem Duhu takole razmišlja: »Sveti Duh nam je v nadlego. Ker nas sili, da se premaknemo, da hodimo, ker sili Cerkev, da gre naprej. Razmišljamo kot Peter med Jezusovim spremenjenjem: »Dobro je, da smo tukaj!« A naj nas predvsem ne vznemirja. Rajši bi videli, da bi Sveti Duh zadremal. Radi bi ga udomačili. To ne gre. Kajti on je Bog, on je tisti veter, ki veje, kjer hoče, ne da bi vedeli, od kod prihaja. On je Božja moč, je tisti, ki nam daje tolažbo in moč, da gremo naprej. Ampak res naprej! To nam je odveč. Udobje je prijetnejše. Morda mi boste rekli: »Ampak, oče, tako je bilo včasih. Danes smo vsi zelo zadovoljni s Svetim Duhom.« Ni res! Ta skušnjava obstaja še danes.«

Osvobojeni takih skušnjav se prepustimo, da bi deloval v nas Sveti in ne katerikoli drugi Duh.

Janko Rezar, župnik

0
  Povezane objave
  • No related posts found.