Odvaljen kamen

Posted by:

20. aprila, 2014: velika noč - leto A

Koliko novic ljudje dnevno slišimo ali preberemo – prej slabih kot dobrih, včasih napol resničnih ali celo neresničnih, pa gredo ene in druge hitro v pozabo. Vesela novica, evangelij o Jezusovem vstajenju od mrtvih pa je po dveh tisočletjih še vedno svež. Še vedno nas zbira k praznovanju njegove zmage nad smrtjo, nas razveseljuje in potrjuje v upanju.

Dokazov o resničnosti velikonočnega oznanila: »Kristus je vstal,« ni. So samo znamenja, kot npr. odvaljeni kamen, prazen grob, skrbno zloženi povoji, rane na Kristusovem povstajenjskem telesu … In so skrbno zapisana pričevanja ljudi, ki so se z Vstalim srečevali po tem veličastnem in nepojmljivem dogodku: apostolov Petra (slišali smo ga v berilu iz Apd) in Janeza, žená, drugih učencev … Po teh in njihovih naslednikih se je radostno oznanilo velikonočnega jutra ohranilo do današnjih dni.

A velikonočni kristjan ni človek, ki bi še po dva tisoč letih brskal za dokazi vstajenja, na katerih bi utemeljeval ali zanikal svojo vero v Vstalega Jezusa Kristusa. Kristjan je človek, ki v vsakem času – tudi po dva tisoč letih – prepoznava znamenja delovanja Vstalega Gospoda: njegova Beseda, zapisana v evangelijih, je še vedno ista, resnična in veljavna za vse čase, kot bi nam jo govoril danes; sveta maša je isti enkratni dogodek kot zadnja večerja, ki jo je Jezus pripravil za svoje učence; posvečeni kruh in vino sta isti Kruh in Vino, ki ju je pri zadnji večerji izročil apostolom v trajno jed in pijačo; in duhovniško delo je nenehno uresničevanje Jezusovega naročila: »To delajte v moj spomin.« Križi, kapele, cerkve in druga znamenja – vse to danes ne bi stalo v čast in spomin nekomu, ki je v grobu že dva tisoč let, nekomu, ki je mrtev.

Velikonočni kristjan more po teh in mnogih drugih znamenjih verjeti, da je križani Kristus dejansko živ, da je premagal smrt, odvalil kamen in zapustil grob. Še več: po teh in mnogih drugih znamenjih danes še vedno premika »kamne«, ki nas zapirajo pred življenjem: kamne sovraštva, razprtij, sebičnosti, maščevanja, slabih navad, nagnjenja k zlu, samovolji, kamne nezadovoljstva s samim seboj, nerazumevanja v družinah, sorodstvu ali med sosedi; kamne pretiranih skrbi za vsakdanje dobrine; kamne časa, ki vedno nekam priganja; morda kamne brezbrižnosti do verskega življenja; kamne osamljenosti in zapuščenosti; kamne trpljenja in bolezni; kamne minljivosti in smrti …

Želim vam, da bi od mrtvih vstali Kristus, ki je živi Bog, odvalil tudi kakšno vaše breme, vaš kamen in vas obdaril z velikonočnim veseljem nad sedanjim in prihodnjim, večnim življenjem.

Janko Rezar, žpk

0
  Povezane objave
  • No related posts found.