Poslanstvo žene Samarijanke

Posted by:

23. marca, 2014: 3. postna nedelja - leto A

Običajno pripisujemo med Jezusovimi sodelavci največji pomen apostolom, ki so bili izbrani, da bi bili z Njim in bi Njegovo ime ponesli širom po svetu. Današnji evangelij pa je dokaz, da je lahko celo najbolj preprost in oddaljen človek Jezusov glasnik v svojem okolju.

Primer je žena Samarijanka. Pripadala je Samarijanom, ki so v očeh Judov veljali za odpadnike od prave vere. Tudi sicer je živela grešno.  Jezus se javno pogovarja z njo, čeprav se to zanj ni spodobilo. Prosi jo za pijačo, potem pa ji govori o neki novi vodi, ki zmore za vedno pogasiti žejo. Žena na začetku ne razume, ker ostane na materialni ravni, počasi pa jo Gospod vodi, da opravi pot vere in ga tako prepozna kot Mesija. V povezavi s tem pravi sv. Avguštin: »Kaj naj bi [ta žena], potem ko je v svoje srce sprejela Kristusa Gospoda, naredila drugega kot to, da je spustila vrč in tekla oznanjat veselo novico?« (Komentar k Janezovemu evangeliju 15,30).

Žena stori ravno to: gre v mesto k svoji ljudem, jim pove svojo izkušnjo Jezusa, ker ji je prisluhnil, prepoznal njeno stisko ter jo s tem pripeljal do spoznanja, da je on Mesija, Bog med ljudmi. Apostoli pa so se medtem ukvarjali z drugimi skrbmi, z Jezusovo prehrano.

Tudi danes običajno pričakujemo, da največji delež oznanjevanja evangelija opravimo tisti, ki smo odgovorili na Božje povabilo in službo oznanjevalca sprejeli kot življenjski poklic, torej duhovniki, redovniki/ce, misijonarji/misijonarke. A v duhu današnjega evangelija verjamem, da Bog večkrat prej kot po duhovnikih prihaja do oddaljenih ljudi po preprostih vernikih. To ni vaš poklic, pač pa poslanstvo, pridobljeno s krstom. Kako to izgleda? Pri tem nedeljskem bogoslužju smo samo tukaj zbrani slišali Božjo Besedo in samo mi, ki smo tu, bomo imeli priliko prejeti evharistični kruh – sveto obhajilo. A prepričan sem, da bodo sadove tega prejeli tudi ljudje, s katerimi se boste srečevali med tednom, ne glede na to, ali so to vaši družinski člani, otroci, starši,sorodniki in prijatelji, sodelavci … Ne glede na to, ali so verni ali ne, ali hodijo v cerkev, molijo, se držijo zapovedi ali ne. Kot duhovnik se navadno nimam priložnosti srečati z njimi na tak način, tako od blizu in tako sproščeno kot vi.

Vir, izvir oz. studenec tega, kar dajemo drugim, je v prvi vrsti sv. maša, ki je »vir in vrhunec krščanskega življenja,« kakor so zapisali na koncilu. Zato je vredno in potrebno slišati Božjo besedo in njeno sporočilo – pridiga namreč ni glavni del maše – ter prejeti (po)moč in duhovno hrano, ki nam je ponujena v svetem obhajilu. Radi zajemajmo iz teh virov »žive vode«, ki so nam podarjeni, da bomo mogli biti prinašalci le-te tudi ljudem v svetu okrog nas.

Janko Rezar, župnik

0
  Povezane objave
  • No related posts found.